Veganstvo
Torej po definiciji je veganstvo oblika vegetarijanske prehrane, ki izključuje meso, jajca, mlečne izdelke in vse ostale sestavine živalskega izvora. Poleg tega se omejuje uporaba procesirane hrane kot je recimo beli sladkor, bela moka, itd. Mnogo veganov se odloči, da iz svojega življenja črtajo izdelke živalskega izvora - kot so recimo usnje, volna in krzno, ter vse izdelke, kateri so bili testirani na živalih.
(vir: http://vegetarian.about.com/od/glossary/g/Vegan.htm)
Trenutno v SSKJ ne obstaja beseda vegan, čeprav, je to danes že kar razširjen pojem.
Kaj pa klavnice, saj ne more biti tako slabo kot jih prikazujejo po TV in na slikah. Uh ja, obisk klavnice mi je pokazal, da to, s čimer se tolažijo ljudje, da takšnega krutega ravnanja s živalmi v slovenskih klavnicah že ni... Seveda je, in včasih naletiš še na hujše prizore, kot jih prikažejo razni 'ekstremisti'. Podobno je z rejo rejnih živali, sta dva filma, ki dejansko pokažeta kaj se dogaja tudi v Sloveniji: Food Inc. in Earthlings.
Kaj pa moja pot k veganstvu? Recimo, da sem se poizkusno odločila že v srednji šoli, bolj za doživetje nečesa novega kot karkoli drugega. Zdržala sem en mesec, ampak bolj zato, ker je v dijaškem domu težko vztrajati na 'nezdravi' prehrani, starši pa itak še ne upoštevajo tvojega mnenja pri šestnajstih letih. In zdaj ponovno, z začetkom
VeganEasy izziva. Ne vem, kako mi je pri šestnajstih letih uspelo zdržati cel mesec na veganski prehrani, čisto brez kakršnekoli pomoči in že preizkušenih receptov. Zgleda, da sem takrat jedla bolj enolično prehrano, brez kakršnega koli načrta in planiranje. In planiranje danes, uh, še dobro, da je na strani objavljen seznam jedi, ki jih moraš vsakodnevno vključevati v jedilnik. Začetki so težki ja, in računanje kam dati kaj in koliko, ampak potem ti preide v navado. Zvečer, ko je čas, se usedem za poseben zvezek in si naredim načrt prehrane za naslednji dan, lepo razvrščen v pet obrokov. Včasih se je tega težko držati ampak, dobim nekakšno novo motivacijo, ko vidim svojo napako, prepoznam svojo požrešnost in je potem lažje naslednji dan zdržati brez prenajedanja.
In najtežja stvar doslej? Naučiti se ustaviti pri jedi, ko nisi več lačen in ne ko zbašeš vase cel krožnik dobrot in ti potem ne preostane nič drugega kot to, da se zlekneš na fotelj, v najbolj udoben položaj in počakaš, da te neha tiščati v želodcu.
In potem poleg prehrane še en šok... Izziv, da uvedem redno telovadbo v svoj teden. Hja, težka. Včasih je bilo lažje, ko je bila redna vadba dvakrat tedensko v obliki organiziranih treningov. Potem pa se preseliš nazaj v majhno mestece in te možnosti več ni.
Glede na to, da študiram na naravoslovno smer, občasno v moje roke oz. na moj računalnik zaide tudi kakšna nova raziskava o vplivu hrane in zdravega načina življenja, kar potem z veseljem preberem. In zadnje čase je ogromno stvari posvečenih predvsem veganski prehrani ter kako vsejeda in vegetarijanska prehrana škodita tako ljudem kot okolju. In če gledam na to, da škodi ljudem, saj ni potrebno daleč pogledati. Vsi v moji družini so predebeli, ter jemljejo razna zdravila kot bonbone (previsok krvni pritisk, holesterol, možganska kap, popuščanje srčne zaklopke, slaba prebava,...) In če je to način, da se izognem takšni prihodnosti, zakaj pa ne?
And in the end, it's not the years in your life that count. It's the life in your years.
(Abraham Lincoln)
